»Ko smo film snemali, smo bili na trnih. To je bil moj prvi film in čutiti je bilo tveganje, ker je bil brez besed, kar je bilo takrat neobičajno.«

»Ves čas se v bistvu igraš in vidiš en obraz, drug obraz, kjer bi najbolj nekako sedel ... in nato na tem popotovanju od enega do drugega obraza se mi vedno znova vrača nekako k obrazu Gregorja Bakovića.«

»Celoten film je bil posnet v realu v vlaku, kjer ni prostora, svetloba, ki se spreminja vsak ovinek.«

»Z Matjažem Pograjcem sva bila od začetka odločena, da bo film brez besed. Lepo mi je pripovedovati le skozi sliko, zvok, poglede, veliko se da povedati brez dialogov, to je tudi blizu filmskemu načinu izražanja.«

»Blizu mi je to, kako me je postavil v tem filmu. Kar zadeva tovrstno komiko, se mi zdi, da je čedalje več iger in filmov, ki ne merijo na komiko, ampak je komika šele posledica.«

»Vzor mi je bil Jacques Tati, ki je delal filme tako rekoč brez besed, to se mi je zdelo obenem komično in poetično, in k temu sem težil tudi pri Ekspresu, ekspresu.«

»Protagonisti Vinterbergovega filma so Martin in njegovi trije prijatelji, vsega naveličani srednješolski profesorji, ki se lotijo eksperimenta in skušajo skozi delovnik ohranjati stalno raven opitosti.«

»Odlično narejen film, skorajda kot igrani film.«

»Odzivi so se zvrstili v razponu 360 stopinj: nekateri filma nikakor ne marajo, nekatere filmske kritike izrazito moti domnevno pomanjkljiva narativno-dramaturška linija, razne nacionaliste pa film moti, češ da Iliri že niso bili taki barbari, da so imeli sijajne palače …«